Prehrana kobil in žrebet


V prvih pomladanskih dneh in tednih ima prehrana kobil in žrebet poseben pomen, saj se začenja odbobje žrebitev. Obdobje razvoja in rasti plodu ter začetek življenja žrebeta sicer traja približno 11 mesecev, vendar se prav v času žrebitev začnemo še bolj zavedati kompleksnih razvojnih in prehranskih procesov, ki omogočajo uspešno brejost in razvoj zdravega žrebeta.

Prehrana kobil v prvih osmih mesecih brejosti

V prvih osmih mesecih brejosti se plod oblikuje in razvija, njegova intenzivna rast in pridobivanje na teži pa poteka v zadnji tretjini brejosti.

Razvijajoči se plod v prvih osmih mesecih materinega organizma ne obremenjuje posebej, kobile se lahko zmerno obremenjuje. Breji živali je v tem obdobju potrebno zagotoviti zadostno količino hranilnih snovi, obrok naj bo pestro sestavljen. Dobra paša ali kvalitetno seno pokrivata velik del prehranskih potreb kobil in rastočega plodu, prehranski dodatki in krmne mešanice za kobile pa vsebujejo praviloma višje vsebnosti beljakovin in nekaterih esencialnih aminokislin, ki ugodno vplivjo na razvoj plodu.

Ena izmed pogostih prehranskih napak v tem obdobju je pri kobilah, ki bodo žrebile prvič, prekomerno polaganje krme. To privede do nezaželenega povečanja telesne teže, pri doječih kobilah tega problema navadno ni.

Prehrana kobil v zadnjih treh mesecih brejosti

V obdobju pred žrebitvijo se potrebe po hranilnih snoveh močno povečajo, saj plod hitro pridobiva na teži. Poleg zadostnih količin energije in beljakovin v krmi kobil, v tem času posvečamo posebno pozornost mineralom v obroku.

Pri izbiri mineralno-vitaminskih dodatkov moramo biti pozorni na izkoristljivost, količino in razmerje med minerali, ki jih vsebujejo.

Če krmni obrok vsebuje premalo mineralov, bo kobila pospešila črpanje kalcija iz svojega skeleta, če pa krma vsebuje preveč kalcija in fosforja, po možnosti še v nepravilnem razmerju, pa bo organizem zmanjšal resorbcijo obeh mineralov iz prebavil. V obeh primerih se lahko količina kalcija in fosforja (pa tudi drugih mineralov) v organizmu zmanjša in pade pod fiziološke meje, kar povzroči motnje v razvoju skeleta plodu, pomanjkanje kalcija pa lahko zaradi slabšega krčenja mišičnine maternice povzroči tudi težave pri žrebitvi.

V zadnjih tednih pred žrebitvijo se tako povečajo potrebe kobil in plodu po hranilnih snoveh, obenem pa se zaradi rasti plodu zmanjša prostornina trebušne votline. Kobile zato težje zaužijejo velike količine krme, obroke je v tem času potrebno delno skoncentrirati, kar praktično pomeni zmanjšan delež voluminozne krme (seno) in povečan delež koncentrirane krme (krmila).

Žrebitev

Zagotovitev pravočasne prehranske priprave kobil na žrebitev je pomembna tudi zato, ker kobile neposredno pred žrebitvijo zaradi vznemirjenosti zaužijejo manj krme, sama žrebitev predstavlja velik telesni napor, začenja pa se tudi že ločenje mleka. V zadnjih dneh pred žrebitvijo je osnovno vodilo predvsem polagati kvalitetno in lahko prebavljivo krmo, ki jo kobila rada zauživa, poleg vitaminov in mineralov, pa lahko preventivno uporabimo elektrolite v majhnih količinah.

Obdobje po žrebitvi

V obdobju po žrebitvi je s prehranskega vidika pomembno zagotoviti kobili predvsem možnosti za hitro okrevanje, še posebej če je bila žrebitev težka. Takrat polagamo krmne mešanice z lahko dostopno energijo in dodatkom elektrolitov ter mineralno-vitaminske mešanice. Tako lahko preprečimo motnje v ločenju mleka, saj žrebe že v prvih urah življenja začne intenzivno sesati.

Takoj po žrebitvi se zaradi povečanega ločenja mleka začnejo povečevati potrebe po hranilnih snoveh, kar predstavlja za kobilo precejšen fiziološki napor, bistveno pa se te potrebe povečajo v drugem in tretjem mesecu dojenja, ko količina dnevno ločenega mleka doseže vrhunec. V tem času kobile lahko ločijo tudi 10 in več litrov mleka dnevno (kobile nekaterih hladnokrvnih pasem celo do 25 litrov na dan) in tako v primeru premajhnega vnosa energije ter beljakovin začnejo izgubljati telesno težo.

Izgube telesne teže zaradi ločenja mleka se ponavadi ne da povsem preprečiti, lahko pa se jih precej omeji. Kobile v obdobju dojenja so tako edina kategorija konj, ki naj ima praviloma vedno polno korito krmne mešanice in žit.

Stanje mesec Seno krmilo

Probreed

krmilo Tradition ali oves ali ječmen min.-vit. dodatek Progrow (g)
brejost 1.-7. 8 2 1 75
brejost 8 7 2 1 75
brejost 9 6 2 1 75
brejost 10 6 2 1 100
brejost 11 6 3 1 100
laktacija 1 8 3 2 150
laktacija 2.-3. 8 3 3 200
laktacija 4.-5. 8 3 2 150

Tabela 2: Primer povprečnega krmnega obroka za plemensko kobilo (600 kg t.t.) v kg oziroma g na dan., v času brejosti in laktacije

Prehrana žrebet

Za organizem žrebeta je najbolj pomembno, da čimprej po porodu zaužije mlezivo (kolostrum). Mlezivo, prvo mleko kobil, ima več funkcij, najpomembnejše pa so:

  • mlezivo je edini vir protiteles, ki žrebe ščitijo pred okužbami, preden je samo sposobno prvega imunskega odziva pri starosti 2-4 tednov, popolnega imunskega odziva pa šele pri 4 mesecih starosti
  • mlezivo deluje odvajalno in olajša izločanje mekonija, črnega blata, ki se v črevesju žrebeta nabere že v času brejosti in
  • mlezivo je univerzalen vir energije, ki jo žrebe potrebuje takoj po rojstvu.

Mlezivo je potrebno dati žrebetom takoj oziroma v nekaj urah po rojstvu. Čas igra v tem obdobju pomembno vlogo, saj so žrebeta le določen čas (12 do 24 ur po porodu) sposobna brez omejitev sprejemati protitelesa v organizem, prepozno odvajanje mekonija pa lahko že v prvem dnevu življenja pripelje do zaprtja in pojava hudih kolik.

Žrebeta imajo praviloma kmalu po rojstvu že dobro izražen sesalni refleks in ponavadi sama hitro najdejo seske in začnejo s sesanjem. Če temu ni tako (nevitalna žrebeta, kobile odbijajo sesanje) je potrebno čimprej začeti z molžo kobil in namolženo mlezivo ponuditi žrebetu. Molža kobil prav tako kot sesanje prepreči nastanek vnetja vimena, spodbudi ločenje mleziva, namolženo mleko pa se uporabi za napajanje žrebeta, ki v prvih tednih življenja potrebuje obrok mleziva oziroma mleka vsaki dve uri.

Žrebeta relativno kmalu začnejo iskati druge vrste hrane v svoji okolici. Tako žrebeta v starosti enega meseca že pobirajo krmo po boksu ali izpustu, hitro po začno brskati tudi po krmilnem koritu kobil.

Problematika prehrane žrebet

V poporodnem obdobju se lahko pojavi pri žrebetu in kobili (poleg nevitalnosti žrebeta) cela vrsta zapletov, ki pa so na srečo v večini primerov rešljivi in sicer:

  • popoln izostanek mleziva – žrebetom se lahko ponudi komercialno dostopne oblike mleziva za žrebeta
  • popoln izostanek mleka – žrebetom se lahko ponudi mlečni nadomestek za žrebeta ( ti so drugačne sestave kot so mlečni nadomestki za druge vrste živali!)
  • pomanjkanje mleka – žrebetom se dodaja mlečni nadomestek, kobilam pa se v krmni obrok doda več krmne mešanice za kobile
  • pomanjkanje mleka – starejšim žrebetom (od 6 tednov starosti naprej) se lahko začne polagati starter, ki dopolni obrok mleka ali mlečnega nadomestka.

Zaključek

Brejost, žrebitev in zgodnji razvoj žrebeta predstavljajo za rejca izziv tudi iz prehranskega vidika. Ob pravočasnem načrtovanju pravilne strategije krmljenja ter pazljivem ravnanju z živalmi, se bomo z malo sreče lažje približali cilju – zadovoljstvu ob vzreji zdravih in zadovoljnih plemenskih kobil ter žrebet.

(maj 2015)